20. 6. 2018, ONI zagledajo luč sveta

Kazina vsako leto pripravi dve plesni produkciji – zimsko in letno. Vsakič je zabavno, veselo in plesno. Tokrat pa je bilo za spremembo še ''njihovo''.

Bil je junij, bilo je vroče in bili so živci. Kljub temu, da smo navajeni plesati na odru Španskih borcev in nam je prostor domač, je bilo tokrat drugače stopiti na oder. V pisanih kostumih in s stoli v rokah smo zakorakali v novo poglavje našega plesnega življenja. Prvič smo izkusili, kako je biti na odru več kot 3 minute in kako je, če 20 minut nenehno deliš svoje srce s publiko. In smo ga, minuto za minuto, gib za gibom. Sprva se je slišalo res veliko, »20 minut skupaj plesati«, a ko smo, vsi potni in s prešernimi nasmehi, stopili z odra, se nam je zdelo, da smo plesali največ 5 minut.

Čas teče drugače, ko stojiš na odru v temi in čakaš, da se prižgejo luči, da se zasliši glasba in da poveš svojo zgodbo. Ta zgodba, od tistega večera naprej, pa ni bila več zgolj naša. Vzeli smo jo, kolikor smo je imeli, jo ljubili, plesali in na koncu delili s publiko. Zgodba ''onih'' je postala zgodba vseh, ki so ji odprli srce. Bilo je preprosto čarobno, tako odkrito plesati in pripovedovati o nečem večjem od nas ter hkrati opazovati veselje, ki se je risalo na obrazih gledalcev. Vso veselje in navdušenje, ki smo ga nosili v nas se je izlilo v svet, sprva na odru in potem še za njim.

Če prej nismo bili prepričani, smo zdaj gotovo bili: ONI bodo naš najboljši in najsrečnejši projekt do zdaj. Zdelo se je, da so se tisti junijski večer prižgale zvezde samo za nas. In zdelo se je, da bodo sijale še dolgo.